- Tanjšanje ozonske plasti
- Segrevanje ozračja (učinek tople grede)
Povzročata škodljive učinke na zemlji, zajemata celotno atmosfero. Od troposfere do stratosfere.
Drugi pojavi onesnaževanja ozračja, ki vodijo do škodljivih učinkov na zemlji, so krajevno bolj omejeni in se odvijajo v troposferi (plasti okrog 12 km nad zemeljsko površino): zakisljevanje, bla bla.
Viri onesnaževanja zraka:
Promet 47%, industrija 19%, energetika 18%, mali potrošniki 16%
Žveplov dioksid SO2
- draži dihala in spodbuja napade astme
- to velja, če je v velikih koncentracijah.
- Škodljivo vpliva tudi na rastline
- Iz žveplovega dioksida v ozračju dobimo žveplovo kislino. To se dobi z vodno paro. To ima za posledico kisel dež. Padavine, ki padajo na zemljo, so kisle.
- SO2 zakisljuje zrak oz acidificira zrak.
- pH zraka se zniža pod 4,5.
- Če kisel dež pada v reke in jezera, pa zakisljuje tudi vodo.
Ko kisel dež pada na tla, spremeni sestavo tal. Spirajo se rudninske snovi. Uničujejo se gozdovi. Drevje je brez listov, vej. Kisel dež poškoduje tudi stavbe, kipe. Kisel dež raztaplja kamen, apnenec. Vpliva na vizualno obliko stavb. Negativno pa vpliva tudi na ljudi. Večja je obolelost, zmanjšanje imunskega sistema. Ko pade v reke in jezera, ima posledico, da se pH zniža. Vodni organizmi pa so v okolju, ki prej ni bil. Tako se vodni organizmi zastrupljajo. Vodni organizmi lahko umrejo.
Enako veja tudi za NOx in v zraku nastaja kislina in tako zakisljevanje zraka, rek, jezer. Glavno za dušikov oksid je kurjenje fosilnih goriv. To je tam, kjer se kurijo fosilna goriva (termoelektrarne), ki potrebujejo toploto za nastanek energije. Delajo tudi CO2.
Zaradi vsega tega se zmanjša vidljivost, poškodbe poslopij, gozdov, zastrupljenost živali itd.
Dušikovi oksidi NOx (NO2, NO)
Dušikov oksid povzroča nabiranje vode v pljučih, zakisljuje zrak in vodo in tla. Z hlapnimi organskimi spojinami tvori ozon v nižjih plasteh atmosfere (v troposferi), kjer ga ne želimo. Ozon je strupen onesnaževalec. Tu sodeluje dušikov oksid in sončna svetloba in prašni delci v ozračju so neke vrste katalizatorji. Ko pa se tvori ozon, se pa preko tega tvori še smog. Smog je rumena megla, ki negativno vpliva na dihala ljudi in živali. Nevaren je poletni smog, ki se tvori v poletnih mesecih v industrijskih conah.
Dušikovi oksidi nastajajo pri sežiganju fosilnih goriv. Temperatura je nad 9000°C. Nastajajo tudi v motorjih z notranjim izgorevanjem. Tako da jih veliko prinaša cestni promet. Tudi NO je toplogredni plin.
Dušikovi oksidi tvorijo kisel dež, površinski ozon, zmanjšajo vidljivost, povzročajo težave pri dihanju, toplogredno segrevanje, poslabšajo kvaliteto vode, rek, jezer, tal s kislim dežjem. Čeprav ima kisel dež zelo negativen vpliv na tla, jezera, ljudi. Ugotovili pa so 2004, da deluje pozitivno na razgradnjo metana, ki nastaja v močvirjih, ko se razgrajujejo organske snovi brez kisika.
Plinasti ogljikovodiki, ki se pojavljajo v ozračju, so pomembni, ker jih proizvaja tudi grafična industrija.
Organska topila zelo hitro hlapijo, kar pomeni, da nekdo ki dela z nekimi organskimi topili, jih tudi vdihuje. Dražijo nos, dihala, oči, … So agresivni. Skupaj z NOx pa prispevajo k tvorbi ozona v troposferi. To pa je problem, da hlapne organske spojine povzročajo nastanek ozona. Naprej pa iz ozona se pa tvori smog v poletnih mesecih.
Problematične so tiskarske barve, ki so na osnovi organskih topil in se sušijo z izhlapevanjem teh topil. To so hlapi organskih topil, ki jih vdihavamo in tvorijo ozon.
Nas bolj zanimajo organska topila. Organska topila zastrupljajo človeka. Večina organskih topil je strupenih.
S tem ko mi vdihujemo hlape, hlapi pridejo v kri in se raznese po vsem telesu. Če smo izpostavljeni majhni količini, ni tako problematično, ker bomo te hlape izločili preko pljuč ali ledvic. Če pa je koncentracija visoka in če smo dolgo izpostavljeni. Potem so hujše posledice. Najprej boli glava, nam je slabo, smo omotični, pademo v nezavest, UMREMO!!! Bruuaahahahah… hehe..
Marsikatera org topila so tudi kancerogena.
Najpogostejša topila so aromatski ogljikovodiki (benzen). Je kancerogen. Njegovi derivati (toluen, ksilen), ki se tudi uporabljajo v tisku, so tudi strupeni in kancerogeni. Tudi razvijalna sredstva imajo zelo močne aromatske ogljikovodike.
Potem so alifatski ogljikovodiki, ki so tudi strupeni, ampak se malo manj uporabljajo.
Alifatski alkoholi pa so zelo uporabljani: metanol, etanol, propanol, etilenglikol, dietilenglikol (rakotvoren).
Te vse snovi povzročajo slabost, glavobol, tudi smrt.
Hlapne organske spojine v atmosferi reagirajo z dušikovimi oksidi. Prašni delci so katalizatorji, sončna svetloba pa je potrebna, da reakcija steče. Tako se 12 km nad zemljo tvori površinski ozon.
OZON
To je neko novo onesnaževalo, ki je nastalo iz teh organskih spojin in ogljikovih oksidov.
Draži očesno sluznico, dihalne poti, akutno povzroča pljučni edem. Je zelo strupen in je uvrščen po rakotvornosti v razred IIIB (utemeljen sum na rakotvornost). Če ga zavohamo, je že prekoračen.
V stratosferi nastaja z oksidacijo kisika.
Ekološka problematika hlapnih organskih spojin:
- negativen vpliv na dihala, kancerogena, strupena, bla bla…
- iz teh spojin nastaja ozon, ki spet škoduje zdravju.
- Težko dihanje, poškodbe pljuč, glavoboli, poslabšanje imunske odpornosti, utrujenost
- Ozon je močan oksidant. Uničuje rastline in liste. Rastlina zgleda zbeljena in shirana.
- Poslabša tudi material (gume, tkanine), ker je močan oksidant.
- Iz ozona + HOS + NOx + sončne svetlobe + … à nastaja smog. To je rjava megla, ki povzroča vnetje oči, grla, alergijo, vpliva na pljuča in dihanje, povzroča večjo obolevnost za astmo.
Vprašanja na IZPITU: hlapi, nastajanje, itd.. ozon, smog.. bla bla…
Ozon v stratosferi nastaja naravno pod vplivom UV žarkov. Nastaja z oksidacijo kisika pod vplivom UV svetlobe. Problem pa je, ker se ta ozonska plast tanjša in ne predstavlja dovolj zaščite pred UV sevanjem. Ozon v stratosferi je koristen, v troposferi pa škodljiv.
Na osnovi organskih topil so lahko barve, razvijalna sredstva, lepila, itd.. Vse to povzroča hlape organskih spojin. Vsepovsod, kjer se nekaj površinsko obdeluje s topili in laki. Povzroča se tvorba ozona v troposferi. Tako potem poleti nastaja tudi smog.
Zakonodaja
Kako urejajo zmanjševanje tega ozonskega onesnaževanja. Imamo nek zakon o varstvu okolja. V tem zakonu so glavne smernice in pa podpoglavja.
Eno poglavje je zrak, drugo pa je industrijsko onesnaževanje.
Obrati morajo imeti okoljevarstveno dovoljenje in pa morajo dosegati mejne vrednosti. Obrati, ki so novi, morajo to pridobiti takoj, obrati, ki so obstajali že prej, pa so morali do leta 2002 zmanjšati onesnaževanje na določene meje.
V uredbi je predpisano, kakšne so lahko določene emisije v zrak.
Halogenirani ogljikovodiki
To so fluorokloroogljikovodiki (CFC) in bromofluoroogljikovodiki (halogeni).
So ozonu škodljive snovi. Dolgo rabijo, da pridejo v ozračje do ozona, potem pa se tam zadržujejo stoletja in škodujejo ozonu. Nekateri se uporabljajo v hladilnikih, kot potisni plini, za gašenje. Danes se ne smejo več uporabljati. Problem teh plinov, ki vsebujejo klor in brom je, da so tam več 100 let. Molekula pod vplivom sončne svetlobe razpade na Cl in Br atome. In potem napadeta ozon. Ampak vedno znova se izločita iz reakcije in napadata molekule naprej. Ves čas se razgrajujejo nove molekule ozona. Na zemlji je mnogo močnejše sevanje UV B žarkov.
Je večji pojav kožnega raka, genskih sprememb, poškodb na očesni mreni itd. Premočno UV sevanje uničuje rastlinstvo, krči rastlinstvo.
Atom klora in broma lahko razgradi 100.000 molekul ozona, preden se deaktivira. Pod vplivom UV se sproščajo atomi klora in broma in napadajo ozon. Ma kurac, to sem že petkrat napisau!!! No, si bom vsaj zapomnu…
Dunajska konvencija je bila podpisana zato, da se prenehajo v zrak spuščati škodljive snovi. To je bilo podpisano leta 1988. S tem pa smo morali v SLO prilagoditi zakonodajo. Pri nas zmanjšujemo uporabo strupenih plinov.
Haloni so za uporabo v vojski, policiji, jedrskih elektrarnah.
Večinoma je uporaba ozonu škodljivih snovi prepovedana, izjema so: delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki HCFC, ki so začasna zamenjava za ne vem kaj, ker je prestavla slajd.
Ogljikov MONOKSID CO
Je strupen, se veže s hemoglobinom v krvi, povzroča motnje v zaznavi in miselnih procesih. Je smrtno nevaren. Monoksid je nevaren za ljudi, ki majo probleme s srcem. Vpliva na centralni živčni sistem. V velikih koncentracijah je smrtno nevaren. Sodeluje pa tudi pri tvorbi smoga.
Ogljikov dioksid
Večja koncentracija zmanjšuje v zraku količino kisika. Vse je na listih!
