˝etika sočutja˝po Arthurju Schopenhauerju 3
Schopenhauer je s svojo Etiko sočutja kritiziral sodobnega človeka, da se je spozabil in distanciral od dejstva, da smo hočemo-nočemo vključeni v kompleksen odnos z vsemi živimi bitji na svetu.
Zdelo se mu je nesprejemljivo, da ignoriramo pravice živali in zanikamo njihovo inteligenco.
v svojem delu Preisschrift über die Grundlage der Moral (Vrednotenje osnov morale) Schopenhauer opiše svojo etiko sočutja na treh točkah:
1.) Govori o človekovem in živalskem skupnem izvoru. Zato imamo ljudje dolžnost z živalmi ravnati solidarno.
2.) Etika sočutja, ki kritizira človeški egoizem, vključuje spoštovanje vseh živih bitij.
3.) Etika ki je sovražna do živali, kaže na sovražnost do ljudi.
Schopenhauerjeva miselnost spominja na tisto, iz daljnega vzhoda (kar je, glede na njegov življenjepis smiselno – navduševal naj bi se nad idejami iz daljnega vzhoda), ki časti duše, ne organizmov, ter verjame v preseljevanje duš med organizmi.
V vsakem živem bitju živi duh, ki lahko ob nemoralnem obravnavanju trpi. Zato je pomembno, da smo solidarni do usode skupne vsem živim bitjem.
Na podlagi tega Schopenhauer torej oblikuje svojo teorijo o etiki sočutja.
Lahko bi ugovarjali, da ta filozofija na trenutke zveni malce antropocentrično, če se odločimo da jo dojemamo v smislu: biti moram dober do živali, samo zato ker je možno da je v njej duh podoben mojemu. Vseeno pa na Schopenhauerjevem primeru vidimo kako velik vpliv ima lahko filozofija na družbo (o vplivu bom podrobneje govorila pozneje).
Etika sočutja je vzpodbudila gibanja za pomoč živalim v nastajanju in Schopenhauer je javno pozdravil prve zakone o zaščiti živali, ki jih je sprejela Anglija leta 1822 4