evtrónska zvézda je strnjena zvezda v kateri njeno težo vzdržuje tlak prostih nevtronov. Imenuje se tudi degenerirana zvezda. Zvezda z maso, ki je večja od 1,4 Sončeve mase, ne konča kot bela pritlikavka. Težnost v njej je tako močna, da elektrone stlači v atomska jedra. Posledica tega je, da protoni preidejo v nevtrone, ki so tako nagneteni, da med njimi ni praznega prostora.
Nevtronske zvezde so še gostejše od belih pritlikavk, vendar nevtroni, tako kot elektroni, krčenje zadržujejo, dokler se masa zvezde ne zmanjša na 3 Sončeve mase.
Premer nevtronske zvezde običajno meri samo 10 ali 15 km, kubični centimeter njene snovi pa bi na Zemlji tehtal milijardo ton.
Poleg neznanske gostote imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti, spričo katerih jih je mogoče odkriti kljub njihovi majhnosti: zelo hitro se sučejo okrog svoje osi in obdaja jih močno magnetno polje.
Vse zvezde se vrtijo, a ko se začnejo krčiti, se njihovo gibanje neznansko pospeši, tako kot se drsalka na ledu zavrti hitreje, če roke prikrči k sebi.
Nevtronska zvezda lahko naredi po več vrtljajev na sekundo. To skrajno hitro vrtenje spremlja magnetno polje, ki je »milijonkrat milijonkrat (bilijonkrat)« močnejše od Zemljinega.