Kaj v to prisili neko podjetje. Zakaj neko podjetje skrbi za okoljevarstvo. Zakonodaja je tista, ki prisili podjetja v to, da vlagajo v okoljevarstvo. Vodstvo ima ekološko odgovornost. Poskrbi tudi za to, da neko podjetje skrbi v smislu okoljevarstva. Če neko podjetje skrbi za stroške in želi povečati dobiček, mora skrbeti tudi za okoljevarstvo. Izkazalo se je, če želi podjetje uvesti novo okoljevarstveno tehnologijo, je ta tudi bolj ekonomična.
Uvajajo se moderne tehnologije, ki so bolj čiste in manj obremenjujejo okolje. Možnosti, da dobi neko podjetje status, da je okoljevarstveno, je več. Podjetje poskrbi za varovanje okolja na naslednje načine:
- podjetje si mora prizadevati, da bo uvajalo vedno bolj moderne tehnologije.
- Te so tudi čistejše in manj obremenjujejo okolje.
- Okoljevarstvo pomeni tudi, če se uporabijo materiali, pri katerih izhajajo čim manjše emisije (v vode in ozračje).
- Zelo pomembno je, če neko podjetje skrbi, da reciklira že znotraj podjetja. Odpadne snovi, ki nastajajo v enem postopku, predelajo sami. Ena prednost je v tem, da ni odpadka, druga pa, da prihrani na primarni surovini, ker jo lahko uporabi še enkrat.
- Pomembno je, da podjetja ločujejo odpadke in poskrbijo za njihovo predelavo ali uničenje.
- Okoljevarstveno vodenje se kaže tudi, če podjetje prihrani na energiji za proizvode.
Faze v grafični industriji:
Priprava à Tiskovna forma à tiskanje à tiskan produkt
Podjetja morajo za vse odpadke in odvoz plačati. Če pa jim uspe predelati večino odpadkov znotraj podjetja, pa je veliko bolj ekonomično.
Kako si podjetje pridobi status okoljevarstvenika:
Mora začeti voditi okoljevarstveni management. Uvede sistem okoljevarstvenega vodenja organizacij. Obstajata dva taka sistema, ki jih lahko vpelje neka organizacija v svojo dejavnost.
à mednarodni okoljski standard ISO 14001 = mednarodni standard za ravnanje z okoljem
à sistem Evropske Unije za okoljevarstveno vodenje = sistem EMAS (Eco-Management and Audit Scheme) = shema okoljevarstvenega vodenja in presoja rezultatov.
Ta sistem potrdi nek zunanji ocenjevalec. Neka organizacija dobi tako na ugledu, ker je okoljevarstvena.
Glavna razlika med tema dvema sistemoma je. ISO 14001 je standard, ki ga lahko dobijo podjetja po celem svetu. Sistem EMAS tudi lahko dobijo vse organizacije, le da samo v mejah EU. Danes ima ta standard že več kot 300 podjetij. Imajo nek ugled okolje prijaznih podjetij.
EMAS pa je podoben sistem, samo da je strožji in težji za dobiti. V Sloveniji je začel veljati leta 2004, ker smo šele takrat vstopili v EU.
Ta sistem je podoben kot sistem za kakovost (PDCA). Ima več faz:
okoljska politika načrtovanje à uvajanje in delovanje preverjanje in popravljalni ukrepi à vodstveni pregled à nenehno izboljševanje
Okoljska politika je to, da se podjetje zavzame, da bo čim manj onesnaževalo okolje. V tej okoljski politiki je navedeno vse. Tu se določijo okoljski cilji. Gre za to, kaj bo podjetje naredilo, da bo zmanjšalo onesnaževanje. Določijo se tudi finančna sredstva in potem se začne delovanje v praksi. Tu mora biti podpora vodstva, ker vodstvo določi finančna sredstva, ki so potrebna za usposabljanje delavcev, za nabavo naprav itd. Prednost tega sistema je v tem, da se znotraj ves čas preverja, ali so se dosegli postavljeni cilji (preverjanje in popravljalni ukrepi). Vodstvo ves čas izvaja preglede in stremi k temu, da se vse ves čas izboljšuje.
SIQ ima certifikat kot preveritelj za standard ISO 14001 ter za EMAS. To je certifikacijski organ oz preveritelj. Podjetje podpiše pogodbo z njimi in plača. Potem naredi SIQ začetni pregled, pogleda še za napake. Potem stanje še izboljšujejo. Preveritelj naredi še končni pregled. Potem SIQ podeli certifikat ISO 14001. Enkrat do dvakrat na leto so tudi kontrolni pregledi. Certifikat traja 3 leta. Vmes so kontroli pregledi. Certifikat tudi zahteva, da se okoljska politika objavi.
Pri EMAS pa SIQ ni certifikacijski preverjevalec, ampak je preveritelj (verifikator). Tu mora podjetje javno objaviti tudi svoje meritve parametrov onesnaženja. Tako javnosti dokazuje, da skrbi za čim manjše onesnaženje. To je strožje, ker mora podjetje ves čas dokazovati svoje minimalno onesnaževanje. Vsak lahko vidi, ali to podjetje res zmanjšuje onesnaženje in kje.
Tudi javnost v EU lahko sodeluje pri okoljskih dovoljenjih in pri shemi EMAS. Ta shema mora biti odprta za javnost. Podjetje s to shemo MORA komunicirati z javnostjo.
Vzpostavitev EMAS ali standarda ISO 14001 se splača tudi iz ekonomskih razlogov. V Sloveniji je več kot 300 podjetij s certifikatom ISO 14001. To je pri nas zelo popularno. Leta 97 je bilo Tuba embalaža iz Ljubljane prvo podjetje s tem certifikatom.
