MANJKAJOČA POVEZAVA MED FILOZOFSKIMI IDEJAMI TER REALNO NARAVO ČLOVEKA
Kljub temu, da se bi večina ljudi strinjala z naštetimi idejami filozofov, nimamo nobenega realnega in praktičnega načina (sistema), kako moralo spraviti v realno miselnost ljudi.
Kaj je torej ovira? Razčistili smo nauke filozofov ki so iz različnih stališč dokazali, zakaj so pravice živali človekova moralna dolžnost.
Prav tako imamo na drugi strani znanstvenike, ki so potrdili, da živali čutijo bolečino, lahko čustvujejo, logično sklepajo in drugo.
Imamo tudi zakone, ki se trudijo obvarovati dobrobit živali.
Kaj človeštvo pripravlja do tega, da živalim odteguje njihove pravice?
Že iz mojega odlomka pri krščanstvu vidimo, da ljudje iščemo izgovore za svoja dejanja. Radi se izognemo stvarem ki bi jih morali spremeniti, pa jih nočemo, saj nam je trenutno bolj udobno tako kot je.
Zato bi bilo smiselno da bi bil naslednji korak v svetu da, naredimo svoje zakone in moralne obligacije do živali tako aplikativne, da se jih lahko dejansko držimo.
Mislim da je pomembna točka, ki jo pogosto pozabimo priznati, da si vse živali niso enake .
Ko govorimo o pravicah živali se moramo zavedati da je treba pravice prilagoditi posameznim vrstam.
Tako kot se nam zdi samoumevno, da umsko zaostali osebi ne bomo dali volilne pravice, potem je tudi ne bomo dali psu. In tukaj moramo razumeti da smo še vedno moralni in pravični, saj noben od omenjenih ne bo zaradi tega trpel. Prav tako razviti sesalci in členonožci ne potrebujejo enakih pravic – prav nasprotno: če bi vsem živalim dodelili identične pravice, bi bili manj pravični, kot če jih prilagodimo potrebam vsake vrste posebej.
Enako drži za izkoriščanje. Upala bi si postaviti hipotezo, da je izkoriščanje ko je žival (oseba) sposobna imeti interes, ampak ga nekdo zatira in deluje proti njemu, ker mu tako bolj ustreza. Spet pa velja, da lahko isto dejanje pri različnih vrstah ne pomeni tudi iste stopnje izkoriščanja.
Pravice in naše dolžnosti moramo prilagoditi razvitosti živali.
Dokler te delitve ne ozavestimo, se bomo večno zgovarjali na znan izgovor˝kje pa je meja?˝.
“Cooking a lobster is like cooking a big bug, do you have the same concern when you kill a fly or a mosquito?”
-Robert Bayer, executive director of the Lobster Institute
[Kuhanje jastoga je isto, kot če bi skuhal veliko žuželko; ali imaš pomisleke tudi, ko ubiješ muho ali komarja?]
Zato se zdi smiselna še podrobnejša delitev živali v različne kategorije.
Drugi del moje naloge se torej usmerja v samo aplikacijo morale in v njene podporne argumente in se poskuša približati načinu razlage, ki bi ga bil pripravljen sprejeti obči svet.