RAZLIKE V MENTALNEM ŽIVLJENJU IN MENTALNIH KAPACITETAH ŽIVALI
Angleški filozof Roger Scruton v svojem delu Animal rights and wrongs poimenuje štiri glavne ločnice med različnimi nivoji mentalnega življenja živali in njihovih mentalnih kapacitet.
- SENZORIČEN = ČUTNA ZAZNAVA
– v to skupino živali naj bi spadala bitja ki so sposobna določenih čutnih zaznav ter v določeni meri reagirajo nanje. Zaznavajo razliko med vročim in mrzlim, zaznavajo bolečino ter se ji poskušajo izogniti .
(npr. školjka, deževnik, črv) - PERCEPTIVNA ZMOŽNOST
– sem spadajo žival z razvitim sluhom, vidom, dotikom
-živali tega nivoja so sposobne ne samo zaznave, temveč tudi določene ocene stanja - NIVO SPOSOBNOSTI IMETI ŽELJO
-Živali imajo želje in potrebe katerih se zavedajo in jih poskušajo izpolniti
-v določenih primerih lahko govorimo o osnovnih željah
-živali so sposobne zaznave, ocene ter tudi predvidevanja - KOGNITIVNI NIVO
– žival ima določena predvidevanja ter „prepričanja“ o svetu okoli sebe
– sposobna je delati odločitve in se iz njih do določene mere tudi uči
Na tem mestu bi sicer prevzela in se strinjala z nivoji naštetimi v delu Animal rights and wrongs, bi se pa oddaljila od ostalih dokazov, ki se jih poslužuje Scruton v dokazovanju kakšna je moralna dolžnost ljudi do živali.
Torej, iz vseh štirih nivojev lahko razberemo, da smo živali razvite na različnih nivojih, zato bi bilo nasmiselno pričakovati, da bodo vse živali obravnavane enakopravno.
Pravzaprav se po daljšemu premisleku zazdi, da enakopravnost sploh ni relavantna in ne igra večje vloge v vprašanju naših moralnih dolžnosti do živali.
Ko nam uspe doseči moralno tretiranje vsake posamezne skupine v skladu z njej edinstvenimi potrebami smo zagotovili najvišjo možno moralo.
Za zgled: če pajek niti ne opazi da je bil iz svojega naravnega (divjega) okolja prestavljen v terarij, mu nismo načeloma storili nobene hujše krivice, niti povzročali bolečine (stresa in strahu), ki bi jo ob istem dejanju kaki bolj razviti živali kot je na primer opica.
V določanju moralnih dejanj nas torej zanima mentalna kapaciteta dotičnega bitja (ne)enakopravnost obravnavanja med nivojih pa je nepomembna.
Človekova morala mora biti torej dovolj fleksibilna da se prilagaja, upogiba in oblikuje ne samo vsakemu nivoju razvitosti posebej, temveč tudi vsakemu novemu odkritju o razvitosti živali in njihovih mentalnih kapacitetah posebej.