religija (krščanstvo)
Napačne interpretacije verskih naukov so stalnica človeškega obstoja. Prav zato se v modernejših časih veča število ljudi, ki trdi, da sicer verujejo v vero samo, ne upoštevajo pa verskih institucij.
Naj še izpostavim, da za napačno interpretacijo ali razumevanje verskih naukov ne smemo kriviti vernikov samih. Nanje velikokrat namreč vplivajo verski voditelji, institucije, tradicija in družba, v preteklosti pa so bili verniki neizobraženi in niso imeli možnosti sami prebrati naukov.
Podrobneje sem preučila kaj ima krščanstvo za povedati o človekovem odnosu do živali in narave:
Po 1 Mz 1,26 (uporabljam Slovenski standardni prevod Svetega pisma (1996)) je Bog ustvaril človeka po ˝svoji podobi˝.
To pomeni, ne samo, da je Človek ustvarjen kot božje bitje, ne samo da je človek ustvarjen kot nekakšen ˝sogovornik˝z bogom. Na zemljo je postavljen pod nizom pogojev, zapovedi, ki mu jih Bog poda:
(1 Mz 1,28) Bog je rekel: ˝naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini ki se plazi po zemlji!˝1
Bog pozneje Adamu in Evi podari tudi vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme, in jima reče, naj jima bo v hrano (nikjer pa ne omenja naj jima bodo živali v hrano).
Gospodarjenje iz 1 Mz 1,28 smo si ljudje stoletja razlagali po svoje, z njim opravičevali svoj antropocentrični odnos do narave in živali.
Med prvimi je svoja razmišljanja objavil ameriški zgodovinar znanosti Lynn T. White mlajši v svojem eseju ˝Zgodovinske korenine naše ekološke krize˝z očitkom da je prav ta vrstica zgodovinsko ozadje ekološke krize, ki jo je človek ustvaril s svojim neodgovornim delovanjem.
V realnosti pa si, če povežemo zgoraj omenjena 1 Mz 1,26 ter 1 Mz 1,28, lahko ustvarimo bolj realno sliko, kje smo pri interpretaciji zgrešili pravo pot.
Glede na to, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, in ga na svet postavil z zapovedjo, naj mu gospodari, je edini logičen sklep, da bi ta človek, ki je ustvarjen po božji podobi moral odsevati voljo boga.
kot je dejal Schockenhoff v svojem delu etika življenja:
˝Človek kot prispodoba Boga je odgovoren za to, da svet ostane berljiv kot prispodoba Boga˝2
Torej, če ljudje pričakujemo od Boga, da pridemo v nebesa če smo dobri, gremo v peklo, če smo slabi, če od Boga pričakujemo, da je pravičen in pošten gospodar, potem bi bil logičen sklep, da tako kot je on dober gospodar nam, moramo mi biti dobri gospodarji Zemlji, ki nam jo je zaupal v oskrbo. Maksimalno se moramo potruditi, da odsevamo njegovo voljo in ohranjamo idejo popolnega, poštenega sveta.
Gospodariti torej ne pomeni zasužnjiti, izkoriščati in ubijati, temveč po božji podobi pomeni ljubiti, ter iz neizmerne ljubezni in odpuščanja voditi.
Naj s tem sklenem, da si upam trditi, da vsi ljudje, ki opravičujejo mučenje, pobijanje ali kakršno koli odtegovanje osnovnih pravic živali na podlagi Božjih zapovedi in Svetega pisma uporabljajo argumente, ki ne temeljijo na korektni interpretaciji Božjih zapovedih in svetem pismu. Božja želja je prav nasprotna: človek bi moral biti do živali ljubeč in pošten, kot naj bi bil Bog do človeka.
Pa tudi če bi njihovi argumenti držali bi morali še vedno najti argument kako ravnati z živalmi za vse ateiste in pripadnike drugih ver, ki se ne dotikajo teme o živalih.