Slovenija je že od nekdaj razdeljena na tri vinska področja oz. vinske regije. Vinska regija Podravje leži na severovzhodu države, vinska regija Primorska na zahodu države in vinska regija Posavje, ki leži na jugovzhodu države.
Zgoraj naštete tri regije se nato delijo še na 9 t.i. vinskih okolišev. Vinska okoliša v Podravju sta Štajerska Slovenija in Prekmurje, v regiji Primorska so Vipavska dolina, Slovenska Istra, Goriška Brda in Kras ter v regiji Posavje so Dolenjska, Bizeljsko Sremič in Bela Krajina. Slika 1 prikazuje kje v Sloveniji se slovenske vinske regije nahajajo in kateri vinorodni okoliši spadajo v posamezno vinsko regijo.
Vinska regija Podravje
Podravska vinorodna regija leži na severovzhodu Slovenije. Slovi po belih vinih in zvrsteh katere so značilne za dotično podnebje in zemljo, ki je prisotna na tem delu Slovenije. Najbolj znane vrste so laški rizling, šipon, beli pinot, chardonnay itd. Podravska vinska regija se deli na okoliša Prekmurje in Štajersko Slovenijo. V vinskem okolišu Prekmurje je tradicija vinogradništva prisotna že dolga leta. Zelo radi se pohvalijo predvsem z vinogradi pri cerkvi Svete Trojice, ki so tam že od leta 1726.
Splošno gledano pa vino iz vinske regije Prekmurje ne spada med bolj ugledne v Sloveniji. Vinski okoliš Štajerska Slovenija je največji okoliš v Sloveniji in ima že iz preteklosti znane lege, ki jih uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinogradniških leg na svetu (Vinska družba Slovenije, d.o.o., b.l.).
Vinska regija Posavje
Posavska vinorodna regija leži na jugovzhodu Slovenije. Slovi predvsem po lažji pridelavi, zaradi specifičnega podnebja, tako belih kot tudi rdečih vrst vina, vendar vseeno prevladujejo predvsem rdeče sorte vina. Najbolj znane vrste so Žametovka, Modra frankinja, Laški rizling itd.
Posavska vinska regija se deli na okoliše Dolenjska, Bizeljsko Sremič in Bela Krajina. Vinski okoliš Dolenjska je verjetno najbolj znan okoliš vinske regije Posavje. Najbolj ga označi gričevje, s strmimi pobočji in nadmorsko višino, ki ne preseže 400 metrov. Najbolj znano vino je cviček. Vinski okoliš Bela Krajina je znana, zaradi svoje pestrosti tal, ki vplivajo na različne vrste vina. Okoliš Bela Krajina je nase opozoril dvakrat v svoji zgodovini. Najprej leta 1981, ko so začeli pridelovati prvo rose vino in nato še leta 1985, ko so pridelali prvo ledeno vino. To je vinski okoliš Bela Krajina uvrstilo na seznam zanimivih okolišev v Sloveniji in drugje v Evropi. Naslednji vinski okoliš vinske regije Posavje je Bizeljsko Sremič. Znano je predvsem, zaradi zapisa iz leta 1880, ko se je v kraju Globoko pri Pišecah prvič opazila trsna uš, ki je prepolovila takratne vinograde pri nas in drugje v Evropi. Sedaj pa je najbolj znano, zaradi pridelave penine (Vinska družba Slovenije, d.o.o., b.l.).
Vinska regija Primorska
Primorska vinorodna regija leži na jugozahodu Slovenije. Zaradi specifičnega podnebja (bližina morja) tu pridelujejo najbolj znana slovenska vina. Regija je značilna po veliki pestrosti tal tako zelo bogatih kot tudi revnih. Najbolj znane vrste so Rebula, Merlot, Malvazija, Sauvignon, Cabarnet Sauvignon itd.
Primorska vinska regija se deli na okoliše Vipavska dolina, Goriška Brda, Slovenska Istra in Kras. Vipavska dolina ali kar Vipava je drugi največji vinski okoliš v Sloveniji. Ker ima dolina Vipava odlične pogoje za pridelavo vina, sega tradicija vinogradništva že globoko v zgodovino pridelave vina na področju Slovenije. Naslednji vinski okoliš so Goriška Brda, ki so slavna po celem svetu, zaradi svojega vrhunskega vina in tudi zaradi svetovno znane sosede, italijanske vinorodne regije Coolio. V zadnjih letih so postali znani predvsem, zaradi njim značilne rebule.
Vinorodni okoliš Slovenska Istra je specifična, zaradi neposredne bližine Jadranskega morja. Znani so predvsem, zaradi urejenih ti. vinskih teras, ki so tam prisotne že iz časa starega Rima. Tukaj domuje vsem znani refošk. Za konec pa je vinorodni okoliš Kras, ki ima status naravnega parka. Specifična stvar na Krasu je predvsem njihova zemlja, t.i. terra rosa (Vinska družba Slovenije, d.o.o., b.l.).