ŠOLA KOT STRESNI DEJAVNIK
Šola kot ustanova bistveno zaznamuje obdobje otroštva in začetek odraščanja. V njej posameznik preživi najmanj 9 let. Zato je zelo pomembno, kako se otrok v šoli počuti; ali jo doživlja kot vir neugodja/strahov/obremenitev ali kot vir ugodja, možnost za razvijanje različnih spretnosti, potrjevanje, dokazovanje, občutek podpore, kolegialnosti ().
Bečaj (1999 v Čarman, 2014) pravi, da se šola poleg družine uvršča med najpomembnejše dejavnike v zvezi z duševnim zdravjem otrok in mladostnikov, saj s kakovostjo svojega dela določa velik del otrokovega oziroma mladostnikovega življenja. Med drugim tudi vpliva na splošno doživljanje samega sebe, na oblikovanje in razvoj interesov, na oblikovanje in vzdrževanje socialnih stikov, na pridobivanje spretnosti za obvladovanje različnih problemskih in socialnih situacij in z vsem tem tudi sodeluje pri oblikovanju otrokove samopodobe.
Stresni dejavniki, ki jih otrok doživlja med šolanjem in način odzivanja nanje, pomembno vplivajo na razvoj osebnosti otroka, na razvoj njegovih bodočih bolezni in na vključevanje v družbo (Šalehar Stupica, 1996).