To je veda o strupih bla včasih. Danes pa je veda, ki na splošno proučuje učinke kemikalij na žive organizme, predvsem ljudi.
Kemikalije, ki so zdravju škodljive, so najbolj nevarne. V varnostnem listu je tudi navedeno, kakšna je max dopustna koncentracija neke hlapne raztopine v delovnem okolju. Ta max koncentracija ima oznako MDK.
MDK (IZPIT)
Je koncentracija zdravju škodljive snovi, za katero se ve, da ne povzroča po sedanjih raziskavah zdravstvenih okvar delavcem, če so izpostavljeni tej koncentraciji 8 ur na dan in 5 dni v tednu. MDK je neka max dovoljena koncentracija, ki še ne škodi. Mera je v obliki mg/m3, ker je to za hlapne snovi.
Predpisana so tudi varnostna sredstva, ki jih uporabljamo!
V varnostnem listu kemikalij se navede MDK vrednost nevarne snovi oz. vrednosti vseh nevarnih sestavin pripravka pod točko nadzor nad izpostavljenostjo na delovnem mestu / varnost in zdravje pri delu, kjer se navajajo tudi oprema oz. osebna varovalna sredstva za zaščito dihal ( dihalni aparat, plinska maska z ustreznimi filtrnimi vložki, protiprašnimi filtri), rokavice.
Toksikološki testi
Delajo se na živalih. Ponavadi na podganah, kuncih, miših itd. Tu se gleda na neko smrtnost.
Akutni testi so kratki in trajajo do 14 dni. Tu se kot rezultat podaja neka akutna toksičnost.
Subkronični testi so srednje dolgi, spremljanje je minimalno 90 dni.
Kronični testi pa so dolgi, daljši od 3 mesecev, in lahko dosmrtno spremljamo neko žival.
Uporablja se termin: lethal dose – letalna oz. smrtna doza. Določa se glede na smrtne žrtve poskusnih živali.
Oralna toksičnost pomeni, da se iniciira neka količina nevarne snovi kar direktno v želodec. In potem opazujejo žival. Kemikalije na stik pa poskušajo tako, da kunce obrijejo (dermatološka toksičnost).
LD50 pomeni, kakšna doza je smrtna za 50 % populacije preizkušencev.
LC50 pa je leethal concentration, ki se določa pri preiskavi inhalacijske toksičnosti. Živali so v komori in noter se vpihuje prah oz plin, da se doseže neka koncentracija tega. Živali to vdihujejo 4 ure in potem jih 14 dni opazujejo, koliko jih umre.
Toksikološki podatki se pojavijo tudi v varnostnem listu.
Potem pa je še en poskus: toksičnost v stiku z očmi. Tu se testirajo beli kunci. Kunci v oči inicirajo neko dovolj veliko količino snovi in si ne more nič pomagat, ker ima ovratnik, da si ne bi praskal oči.
Zdaj imajo neke nove teste Eyetex, kjer so pridobili rastlinski protein, ki naj bi bil podoben roženici očesa. In potem dajo kemikalijo gor in gledajo reakcijo. Nižja, kot je vrednost LD, LC, bolj toksična je kemikalija.
Ekotoksikologija
Določene kemikalije so pa samo okolju škodljive.
Ekotoksikologija je veda, ki proučuje škodovanje kemikalij za okolje in za živali.
Podajajo pa se tudi ekotoksikološki testi, ki se delajo na vodnih organizmih (vodne bolhe,ribe,raki,)
Izdelava teh testov je tudi vir zaslužka.
Tudi tu poznamo
Akutne teste, ki so kratki. Testi trajajo na ribah 96 ur, rezultat je: (96hLC50) – koncentracija, ki povzroča v 96 urah 50% smrti. Z vodnimi bolhami je do 48 ur (48hEC50) – efektivna koncentracija, to pa je, kolk se jih še giblje. Z luminiscenčnimi bakterijami pa traja nekaj minut (30minEC50), kjer v 30 minutah koncentracija zmanjša svetilnost 50% bakterijam.
Subkronični testi so srednje dolgi in trajajo okoli 3 dni.
Kronični testi so daljši testi.
Odgovorno ravnanje do zaposlenih in okolja
Obstaja neka zaveza, nek program, ki se imenuje program odgovornega ravnanja, ki kaže, kam se lahko člani vpišejo. Tako zavezo napiše direktor. To pomeni, da se ta kemična industrija zaveže skrbeti za okolje in delavce. V Sloveniji ima to 15 podjetij!
Nova evropska kemijska zakonodaja za področje ravnanja s kemikalijami, ki se nanaša na registracijo, oceno in odobritev kemikalij
Vse kemikalije se bodo morale registrirat. REACH pomeni – registracija, evalvacija, avtorizacija in kemikalija. To je začelo veljati od junija 2007 in zdaj zbirajo vse kemikalije.
Kemikalije bodo dražje, ker bodo vse neoporečno pregledane. Če pa se kupijo izven EU, pa bodo cenejše.
Tiskarske barve
Pigment je v barvah ja ofset, sito, klasični tisk.. itd. Barvilo pa je v TB za kapljični tisk na primer.
Barvilo je topno in če damo zraven raztopino, dobimo skupno raztopino. Pigment pa je netopen in v raztopino dobimo suspenzijo. Če imamo pigment, potrebujemo vezivo, da se veže na površino TM. Če je barvilo, ne potrebujemo veziva, ker se barvilo samo veže na TM.
Vezivo se posuši in veže pigmentne delce na tiskovni material. Kemijsko pa je vezivo smola.
Nosilno sredstvo je največkrat organsko topilo ali mineralno olje. Tudi voda. Nosilna sredstva poskrbijo za transport barvila na TM.
Dodatki pa so sredstva proti koženju, plastifikatorji, protipenilna sredstva, tenzidi itd.
S topilom reguliramo viskoznost barve.
Sestavina tiskarske barve
Barvilno sredstvo (pigment) 5 – 30 %
Vezivo 15 – 60 %
Topilo 20 – 70 %
Aditivi 1 – ne vem %.
Pigmenti
Lahko so organski ali anorganski.
Črn pigment je oglje. Saje ali čisti elementarni ogljik.
Anorganski pigmenti so neki kovinski pigmenti. Organski pigmenti pa so na osnovi benzena itd.
Anorganski pigmenti
Znan je TiO2 = bel pigment. Znani so še ZnO, CaCO3, kaolin (čista glina, katere glavna sestavina je aluminosilikatni nevem kaj…)
Kompleksne mešanice hidratiziranih železovih oksidov in silikatov.
Železovi ferocianidi so modri do zeleni pigmenti.
Kovinski pigmenti imajo sijaj. Take TB se uporabljajo v ofsetnem, globokem, flekso tisku. En srebrnih je aluminijev prah, zlati je zlitina bakra in cinka (medenina), itd.
Najnovejše zlate in srebrne barve so sestavljene na osnovi disperzijskih lakov in se razredčujejo z vodo. So bolj briljantne kot običajne zlate in srebrne barve s kovinskimi pigmenti. Sušijo se z izhlapevanjem vode in absorpcijo.
Organski pigmenti
Azo pigmenti = rumeni do rdeči pigmenti
Ftalocianinski pirmenti pa so modri, zeleni.
Odločili so se, da bodo 1993 opustili uporabo določenih pigmentov, ki vsebujejo težke kovine. Njihove soli so toksične. Danes se ne uporabljajo več v tiskarskih barvah. Danes se večina ne uporablja. Bakroftalocianin se še vedno uporablja, ker z drugim pigmentom ne moremo doseči take barve. Obstajajo tudi anorganski pigmenti, ki vsebujejo železo in magnezij.
Pigmenti naj ne bi bili zdravju škodljivi, vsaj tisti, ki se uporabljajo v barvah na področju EU.
Nekateri AZO organski pigmenti, kot tudi barvila pa so kancerogeni, ker razpadajo v neke take rakotvorne amine.
Obstaja lestvica, kateri amini so kancerogeni, ker povzročajo raka pri ljudeh in nekateri povzročajo raka na živalih.
Barve lahko pridejo tudi v vodo, čeprav ne bi smele. Če pride tja Cian barva, potem povzročimo, da je v vodi baker, ki je strupen za vodne organizme, in posledično tudi za ljudi.
AOX vrednosti določajo, koliko je v vodi halogeniranih spojin.
Veziva so smole. Kolofonija draži sluznico dihal itd.
Olja, rastlinska in mineralna pa so sestava barv za ofset in ne vem ker tisk še.
Topila (nosilci)
Topila so lahko organska. To so ksilen, toluen, etanol, metanol, izopropanol. Hitro hlapijo in povzročajo emisije hlapnih organskih spojin.
Nikoli ne more voda 100% zamenjati topila. Je pa lahko dodatek.
V nekaterih barvah pa so topila mineralna olja. Tam je zmes ogljikovodikov. Tako so tudi manjše emisije mineralnih olj, ki so manj hlapna.
Aditivi
Plastifikatorji
Pritipenilna sredstva
Tenzidi = omakalna, dispergirna sredstva,
Biocidi –
Sikativi ali sušila
Sredstva proti koženju (sredstva, ki preprečujejo nastanek trdega filma TB v stiku z zrakom. To so ponavadi derivati fenola. Pri sušenju pa fenoli odhlapijo in ne zavirajo sušenja TB.
Plastifikatorji
V TB za flekso in globoki tisk se dodajajo. Ker povečajo prožnost suhega odtisa. To je, ko je tiskano na kakih fleksibilnih materialih. Ne uporabljajo se samo kot sestavina TB ali lepil ampak so tudi sestavina plastične embalaže, plastičnih igrač. Nekateri plastifikatorji so strupeni, ker zmanjšujejo plodnost.
Protipenilna sredstva
So na osnovi silikonov. To je tam, kjer je problem nastanka pen. Silikoni so razgradljivi, niso velik ekološki problem. Notri jih je majhna vrednost. So v barvah za globoki in flekso tisk na vodni osnovi.
Biocidi
To so kemikalije ali mokroorganizmi: bakterije, glive, virusi, ki uničujejo in preprečujejo delovanje škodljivih organizmov à povečajo obstojnost barve, ker preprečujejo nastanek mikroorganizmov.
Voski
So na osnovi polietilena, poli propilena. Odbijajo vodo. Povečajo vodo odbojnost odtisa. So ne topni v vodi, netoksični.
Sikativi ali sušila
So kovinske soli višjih maščobnih kislin, raztopljene v organskih topilih oz. mineralnih oljih. Katalizirajo kemijsko sušenje barve z oksipolimerizacijo,
V višjih koncentracijah so zaradi vsebnosti težkih kovin zdravju škodljive.
Določene težke kovine so zadržali v barvah, ker ne morejo dobiti nadomestnih istih barv. Druge pa ukinjajo. Plastifikatorji se tudi naj ne bi več uporabljali. To velja za Evropske proizvajalce barv, za zunajevropske pa ne.
Deinking postopek (razsivitveni postopek) je postopek, ko se iz uporabljenega papirja odstranjuje TB. Pri tem je potrebno čim manj obremenjevati okolje. Da se uporablja čim manj kemikalij itd.
EU nima posebne ekološke oznake za TB. Načeloma je to prepuščeno proizvajalcem TB, da lahko napišejo, da imajo EKO barvo. Večinoma, ker vsebuje manj organskih topil, kot klasične barve.
Če je na barvah oznaka, se verjetno nanaša na to, ali je notri več ali manj organskih topil.
EKO proizvod je proizvod, ki čim manj obremenjuje okolje skozi ves življenjski cikel, z upoštevanjem tudi postopka odstranitve oz. recikliranja tiskanih izdelkov. Gleda se na proces tiskanja, vračljivo embalažo za TB, kaj se naredi z odpadnim tiskanim proizvodom. Kako se odstranijo TB.
Nekatere države imajo kljub vsemu možnost ekoloških označb. To so Japonci, Hong Kong, Nova Zelandija, Avstralija. Ti so izdelali kriterije za EKO TB in če TB vsebujejo predpisane snovi, potem se lahko označijo.
EU roža za EKO se lahko podarja za barve za pleskanje. Zdaj pa se pripravlja, da se bo lahko dajala za potiskane papirne proizvode. To ni papir za embalažo ali zavijanje. Je za knjige, letake, brošure, … Tu se bodo gledale tudi TB. TB bodo morale imeti manjšo vsebnost organskih topil in pa majhno spuščanje HES v zrak.
EU roži se lahko dobi tudi za papir. Važno je, da je bil tudi tiskovni material narejen, da je čim manj obremenjeval okolje. Pri samem tisku in izdelavi grafičnega izdelka se gleda, kakšne so emisije HES. Morajo biti čim manjše. Če se dogaja med tehnološkim procesom tudi to, mora biti tudi za delavce poskrbljeno varno okolje, da je preprečeno tveganje za zdravje. Tudi čistilne naprave morajo biti montirane tam, ko je potrebno. Pomembno je tudi, če se da potem potiskan papir primerno brez večjega obremenjevanja okolja razsivit.
